ODPOTUJ smo mi štirje in potovanja, ki jih ustvarjamo skupaj.
Tako nastajajo naša potovanja in zgodbe, ki jih potem zapisujemo dan za dnem, kot smo jih resnično doživeli.
Kdo smo
Smo čisto običajna, a hkrati popolnoma drugačna štiričlanska družina: oči Igor, mami Anja in dve radovedni hčerki, Nara in Nia, rojeni leta 2015 in 2017.
Pojem »doma« nam je rahlo izmuzljiv. V osebnih dokumentih ga sicer imamo napisanega, a naš pravi naslov se menja približno tako pogosto kot datum na letalskih kartah.
Kovčki ali nahrbtniki?
Ker najraje potujemo z letalom, so naši kovčki že praktično družinski člani.
Kadar pa se napoveduje »potovanje s premiki«, tisti tip, ko v enem tednu zamenjaš pet ali šest krajev in prav toliko postelj, preklopimo na backpack način, da je logistika vsaj malo pod nadzorom.
Kako se vse začne …
Načeloma se vse začne z mano, Anjo, lovko na letalske karte. Imam izostren čut za popuste, ki bi mi ga zavidal še najboljši detektiv.
Sposobna sem ujeti let za pol cene, še preden ostali ugotovijo, da bi sploh lahko kam šli.
Ko naletim na dober »deal«, preverim vreme na izbrani destinaciji. Ko je tudi vreme »potrjeno«, predam štafeto možu Igorju.
Igor je potem tisti, ki sedi za računalnikom, preklaplja med spletnimi stranmi destinacije, lista po vodičih Lonely Planeta in navigira po Google Maps.
On je naš glavni strateg, ki iz moje ideje »samo da gremo nekam« ustvari konkreten načrt poti po dnevih, kilometrih in, če je sreča, z vmesnimi postanki za kavo.
Blog ODPOTUJ ustvarjava oba.
Igor skrbi za dnevne potopise in celostni izgled, jaz pa pišem uvodne strani in napovednike novih potovanj.
Zelena luč
Ko je osnovni načrt pripravljen, imamo družinski posvet o nastanitvah.
Pregledamo slike, preberemo mnenja in se, kot prava resna ekipa, poglobimo tudi v podrobnosti. Preverimo, kako daleč je javni prevoz, da ne bi vsak dan začeli z maratonom do prve postaje avtobusa ali metroja.
Posebej pazimo, da nastanitev ni v delu mesta, ki velja za »ne najbolj varnega«. Navsezadnje potujemo kot družina z otroki, ne kot dva samska popotnika z nahrbtnikom in željo po adrenalinu.
Radi imamo življenje, dogodivščine pa raje izbiramo sami, kot da bi nam jih priredila soseska.
Šele ko vsi štirje prikimamo, rezervacija dobi zeleno luč.
Sveti trojček
Na pot vedno vzamemo naš sveti trojček:
Barcaffè kavo, ker sem brez nje resno varnostno tveganje. Po domače: ne pristopaj pred prvo skodelico.
Cedevito pijemo vsi. To je naša potovalna klasika in vitaminska osvežitev.
In seveda Čokolino, ker ga imata Nara in Nia preprosto radi za zajtrk. To je njuna potovalna stalnica, nekaj znanega sredi vseh novih krajev.
Potovalna lekarna
Ne gre pozabiti niti na našo potovalno lekarno, ki je vedno pripravljena, nikoli razpakirana in čaka v omari na hodniku na naslednje potovanje.
V njej se skriva prava mala apoteka za družino z otroki: nekaj proti vročini, sirup proti kašlju, kapljice za oči in ušesa, nekaj za boleče grlo, termometer in cela zbirka obližev, beri: flajštrov. Od klasičnih do tistih z risanimi junaki, ki imajo dokazano moč instant tolažbe.
Ker se na potovanjih želodci včasih odločijo za lastne pustolovščine, imamo vedno s seboj tudi nekaj proti driski, razkužilo, kremo proti pikom in negovalno kremo, največkrat kar Bepanderm.
Z našo potovalno lekarno se na poti počutimo bolj varne in pripravljene, čeprav v resnici upamo, da je ne bomo nikoli zares potrebovali.
Že občutek, da je tam, pripravljena in vedno pri roki, daje tisti mir, zaradi katerega lahko brez skrbi raziskujemo svet.
Ko šolske torbe počivajo
Potovanja načrtujemo tako, da sovpadajo s šolskimi počitnicami. Takrat se tempo vsakdanjika umiri, šolske torbe počivajo, mi pa pospešimo.
Počitnice so za nas priložnost, da zamenjamo učilnico za svet, šolsko tablo za tablo »departure« in domačo rutino za potovalno nepredvidljivost.
Mali avanturistki
Za najini hčerki so ta potovanja nekaj več kot le izleti. So njuna mala šola življenja.
Spoznata, da svet ni samo domača ulica ali šolski hodnik, ampak prostor, poln novih krajev, jezikov in navad. Naučita se potrpežljivosti v letaliških vrstah in ugotovita, da sta pogosto veliko bolj pogumni in radovedni, kot sta si mislili.
Med raziskovanjem mest in narave pridejo tudi dnevi, ko Nara in Nia prehodita med 20 in 25 kilometrov. Takrat nama je precej jasno, da nista več začetnici, ampak že pravi stari avanturistki.
Ko ne gre vse po planu
Med potovanji se kdaj zgodi, da kaj ne gre po načrtu: zamude letov in vlakov, avtobusi, ki jih ni, nepričakovane spremembe vremena ali preprosto utrujene noge po celem dnevu hoje.
Takrat pokažeta, koliko sta že odrasli. Mirno opazujeta, poslušata naju, pomagata reševati situacijo in sprejmeta, da ne gre vedno vse po načrtu. Njun komentar v takšnih trenutkih je običajno precej preprost:
»Tudi to je del našega potovanja.«
Hkrati sta radovedni raziskovalki. Iščeta skrite kotičke mest, uživata v naravi in zgodovini ter pogosto opazita stvari, ki jih odrasli spregledamo.
In verjetno je ravno to ena lepših stvari naših potovanj. Ne rasteta samo onidve. Z njima rasteva tudi midva.
Skupaj
Potovanja nas povezujejo. Skupaj se smejimo, preizkušamo nove okuse, odkrivamo skrite kotičke mest in drug drugega spodbujamo, ko začne zmanjkovati energije. Sploh najmlajša Nia je v tem carica.
Ob tem se učita tudi čisto praktičnih stvari: kako spakirati nahrbtnik, paziti na svoje stvari in se znajti, ko gre kaj drugače, kot smo načrtovali.
Z vsakega potovanja se vrnemo z novo zbirko skupnih spominov. Nekateri so veliki, drugi čisto vsakdanji, a prav ti trenutki počasi sestavljajo našo družinsko zgodbo.
Vmes, ko ne potujeva, delava
Če bi kdo vprašal, kaj pravzaprav najbolje opiše naš družinski način življenja, ima naš družinski prijatelj Lucas Craig precej preprost odgovor:
»Vidva, vmes ko ne potujeta, delata.«
In prav ima. Midva delava, da lahko potem potujemo, raziskujemo in skupaj doživljamo vse tisto, o čemer na koncu pišemo na ODPOTUJ.
Vmes pa že razmišljamo, kam bomo šli naslednjič.
Kam greš z nami?
Naša zaključena, aktualna in napovedana potovanja, zapisana po dnevih.