Nemir po vrnitvi

Le nekaj dni po vrnitvi s potovanja po Portugalski sem postajala nemirna, saj sem vedela, da nimamo dorečene destinacije za zimske počitnice.

Včasih imam občutek, da nas naša potovanja držijo pokonci. Da v vmesnem času nekako preživimo tempo šole, učenja, popoldanskih voženj na treninge in seveda službo.

Igor ob pogovorih, kam na naslednje potovanje, ko nimamo ideje, pogosto reče: Istanbul.

Sama sem tokrat prišla na idejo Rima, večnega mesta, ki smo ga z Igorjem in prijateljem Cirilom že obiskali v maju, kakih štirinajst let nazaj.

In tako sta ostala Rim in Istanbul.

Cene letalskih kart primerljive, odhodi pa v Istanbul z Brnika, v Rim z Zagreba. Na seznamu plusov in minusov za vsako od mest je zaradi vremena prevladal Rim.

Tudi sama sva bila presenečena, da ima Rim v tem času manj deževnih dni v primerjavi z Istanbulom.

Alea iacta est. Kocka je padla. Odločitev je bila sprejeta.

Kako potovati, ko nisi čisto v počitnicah

Očitno Rim ni ravno zelo obljudena destinacija v zimskem času, zato so leti z Zagreba zgolj enkrat tedensko, ob petkih. Tako bosta punci morali en dan koristiti šolski dopust.

Če se le da, potovanja planiramo tako, da so res v času počitnic in da v šoli ne zamujata preveč. A včasih enostavno ne gre drugače.

V šoli do sedaj nikoli nismo imeli težav. Učiteljice po mojem že razumejo našo potovalno žilico.

Kaj bomo in česa ne bomo

Mogoče je potovanje v Rim tokrat lažje planirati, saj je, kot rečeno, destinacija, ki sva jo z Igorjem že obiskala. Vemo, kaj si želimo ogledati in česa ne.

Na seznamu »ne« je tudi kupola Bazilike sv. Petra.

Midva sva jo pred leti že uspešno obkljukala, tokrat pa višave izpuščamo.

Po epski avanturi v Sagradi Famílii, kjer so bili prehodi ozki, temni in popolnoma neprimerni za mirno dihanje, smo se nekaj naučili: če kdo začne hiperventilirati in ima noge mehke kot žele, se ne spravljamo več v situacije, ki so za punci grozne.

Lekcija osvojena.

Rim in jaz, zgodovina in malo strahu

Rim je mesto, ki je preprosto oh in sploh zgodovinsko. Kamor koli pogledaš, stopiš naravnost v preteklost, in to na način, da je zgodovina vse prej kot dolgočasna.

Prav zato si želiva tja s puncami. Ker je Rim top, ker ponuja zgodbe na vsakem koraku in ker te posrka vase, tudi če nisi ravno zgodovinski navdušenec.

Tudi jaz nisem. Pa mi je rimska zgodovina vseeno najbližje, verjetno zato, ker toliko današnjih stvari izvira prav iz tistega časa.

Tudi rek Gaja Julija Cezarja Alea iacta est izvira iz rimskih časov.

Tukaj pa se moje splošno znanje zgodovine bolj ali manj zaključi. Igor bi o tem znal napisati precej več, jaz pa bom raje potegnila črto, da si ne pokvarim vtisa poznavalke.

Od kriminalk do Cicerona

V pripravah na Rim sem večerno branje kriminalk zamenjala za ponovno branje knjige iz domače knjižnice Imperij, ki sem jo ob enem rojstnem dnevu dobila od prijatelja Cirila. Opisuje vzpon Cicerona, največjega rimskega govornika in državnika.

Branje me je tako potegnilo v svet starih Rimljanov, da razmišljam, da bi po tej knjigi morda končno spet vzela v roke tudi Rimsko pravo.

To je bil predmet prvega letnika faksa. Strah in trepet.

Zdaj bi ga lahko brala brez pritiska, z radovednostjo in razumevanjem pomembnosti rimskega obdobja.

Ko pomislim na Rim, me misli odnesejo v študijske dni. Stres, tresoča kolena, izpit, ki je bil groza od groze.

Takrat sem brala z očmi, ki iščejo, kako narediti izpit, ne pa z željo po razumevanju.

Zdaj, brez indeksa v roki, se vse zdi drugače.

Knjigo smo Igorju podarili za 40. rojstni dan. Ali jo je kdaj odprl, ostaja skrivnost.

Mogoče pa je ves ta čas čakala name. Pripravljena, da jo končno preberem brez strahu in stresa, z mislijo o tem, kako se znanje s časom spremeni. Iz groze v užitek.

Malo plana, malo svobode

Zdaj pa pustimo ob strani izpite in Rimljane.

Plan potovanja je tokrat pripravil Igor v bolj sproščenem duhu. Po Barceloni smo namreč ugotovili, da nam je najbolj všeč, ko vsak dan ni načrtovan do potankosti.

Vsem nam je najbolj ostal v spominu izlet v Tarragono, ki je bil čisto spontan in nepozaben.

Seveda imamo nekaj fiksnih ogledov, predvsem zaradi time slotov, ki nam pomagajo izogniti se gneči. Park Güell nas je že naučil, kako hitro se lahko vse razproda.

Planiramo obisk Ostije, mogoče Tivolija.

Ravno včeraj mi je na večerji prijateljica Lara, ki si je Rim ogledala lansko jesen, predlagala obisk Pompejev. Baje so dokaj blizu.

Kdo ve. Morda se sugestija uresniči.

Zadnji dnevi pred odhodom

Ker se podajamo v zadnji teden pred odhodom, smo izkoristili vikend za finalni check.

Potujoča lekarna je dopolnjena s stvarmi, ki so že pošle, roki trajanja zdravil pregledani.

Nakup Cedevite in Čokolinota opravljen. Kave tokrat ni bilo na seznamu.

Božiček je bil zelo radodaren in doma imam še približno 15 kilogramov zaloge, v pakiranjih od 100 gramov do enega kilograma.

Ja, res je.

In ne, tega ne bomo razdelili.

En paket gre z menoj, ker brez kave enostavno ne gre.

Oblačila so se med vikendom oprala in že se selijo iz omare na kup za pakiranje.

Gremo

In tako nas čaka še ena nova avantura. Rim.

Sproščeno, radovedno in z odprtimi očmi, pripravljeni, da nas mesto preseneti tam, kjer najmanj pričakujemo.

In me mogoče prepriča, da je espresso boljša izbira kot moj Barcaffe v termovki.